0

RISIVIM PROPETI BLONG MAN WE I DED

I gat tufala samting  long life we yumi no save mestem: ded mo takis. Yumi evriwan bae yumi ded wan dei. Nao i gat samfala man we oli rere from ded blong olgeta mo oli mekem sua se afta we oli ded ol samting blong olgeta i go long samfala man. I gat sam narafala man we oli no wantem save long ded blong olgeta mo oli no wantem save long wanem bae i hapen long ol samting blong olgeta afta we oli ted. Nao ol man olsem oli no wantem save long ol famili blong olgeta mo oli lego olgeta oli stap raorao blong sherem ol samting blong ol. Sapos yu no wantem save long wanem bae i happen long ol propeti blong yu afta yu ted be atikel ia hemi no blong yu. Be sapos yu wantem mekem sua se afta yu ded ol propeti blong yu oli go long ol man we yu wantem nao yu ridim atikel ia.

 

Long atikel ia bae yumi givim mining blong sam toktok we oli stap kamaot plante long ol kes blong suksesen.

 

Bae yumi lukluk tu long loa blong suksesen long Vanuatu we i talem wanem blong mekem blong save transferem propeti blong man we i ded i go long olgeta we oli gat raet blong risivim long absens blong wan Will. Bae i gat  wan narafala atikel we i tokbaot wanem blong mekem sapos yu wantem raetem wan Will, wanem bae i happen afta yu ded  mo wanem prosess blong aplae i go long Kot sapos wan man i ted mo hemi raetem o no raetem wan Will.

 

Maet relasenship blong ol famili memba hemi no gud tumas be bae hemi kam nogud moa sapos man we i ded i no raetem wan Will. Be samtaem i no mata we dedman ia i raetem wan Will blong olsem wanem hemi sherem ol propeti blong hem be still bae i save kat raoraon insaet long wan famili. Ol fasin olsem i hapen plenti long Vanuatu from fasin we fulap kalja i no luksave raet blong ol woman. Mo fulap taem ol man oli luk nogud taem wan gel o wan mama i risivim propeti blong man we i ded.

 

Sapos wan man long famili blong yu i ded mo yu ting se yu intaetol blong risivim ol propeti blong hem o yu ting se i gat wan man we hemi stret blong aplae long Kot blong askem se hemi sherem propeti blong man we i ted, hemi gud yu askem advaes long wan loia.  Yu luk fastaem se long loa hu nao i save faelem wan aplikesen olsem mo hu nao i stret man blong risivim propeti blong man we i ded. Fulap man oli stap mestem long ples ia.  Sapos yu no wantem askem advaes long wan loia yu save go askem infomesen long Kot. Sapos yu nogat inaf mani blong pem wan loia, yu save go tu long ofis blong Pablik Solisita blong askem advaes from fi blong olgeta hemi no hae tumas.

 

Mining blong ol toktok ia:

 

  • Deceased: hemi man we i ded.
  • Estate hemi ol propeti olsem graon, haos, mani mo ol narafala samting we oli stap long nem blong man ia taem hemi ded.
  • Spouse hemi man o woman blong man we i ded.
  • Issue hemi ol pikinini blong man we i ded.
  • Sibling hemi ol brata mo sista blong man we i ded.
  • Chattels hemi ol propeti we yu save movum olsem ol juwelri, ol samting insaet long haos
  • Will hemi wan pepa we man we i ded i raetem daon olsem wanem nao bae oli sherem ol propeti blong hem afta we hemi ded.
  • Testate taem man we i ded i raetem wan Will.
  • Intestate taem man we i ded i no raetem wan Will.
  • Letters of Administration hemi aplikesen we wan i faelem long Kot taem man we i ded i no raetem wan Will.
  • Probate hemi aplikesen we wan i faelem long Kot taem man we i ded i raetem wan Will.
  • Heirs/Beneficiaries hemi ol man we nem blong olgeta i stap long Will blong man we i ded o olgeta we loa i luksave se oli gat raet blong risivim propeti blong man we i ded.
  • Siblings of the whole-blood hemi ol stret brata mo sista blong man we i ded.
  • Siblings of the half-blood hemi ol haf brata mo sista blong man we i ded.
  • Applicant hemi man we i aplae o hemi kat raet blong aplae blong sherem ol propeti blong man we i ded.
  • Creditor hemi eniwan we man we i ded ia i gat kaon long hem.
  • Grant hemi faenol oda blong Kot we i givim raet long man we i aplae blong i sherem ol propeti blong man we i ded i go long olgeta we oli gat raet blong risivim.

 

Hu nao i gat raet blong aplae

Section 7 blong Queens’s Regulation No. 7 blong 1972 i listim olgeta we oli save aplae blong manejem o sherem propeti blong man we i ded:

  1. Man o woman blong man we i ded.
  2. Sapos i nogat man o woman be 1 o 4 pikinini blong man we i ded we oli gat 21 yia.
  3. Eniwan we i stap long Vanuatu we Kot i trastem blong hemi manejem propeti blong man we i ded.
  4. Wan Credita.

 

Sapos man o woman blong man we i ted i no wantem aplae, be man we i aplae i mas explenem long Kot from wanem man o woman blong man we i ded i no wantem aplae. Hemi mas faelem wan swon statement blong man o woman blong ded man ia we i talem se hemi agri blong apliken i aplae blong sherem ol propeti blong man we i ded.

 

Sapos wan long ol pikinini i stap aplae be hemi mekem sua se hemi faelem swon statemen blong ol narafala brata mo sista blong hem se oli save mo agri blong hemi aplae blong sherem propeti blong man we i ded.

 

Eniwan we hemi no man, woman o pikini blong man we i ded mo hemi stap aplae, hemi mas faelem wan swon statemen long Kot blong explenem from wanem hemi aplae mo hemi mas gat agrimen blong man, woman o ol pikinini blong man we i ded bifo Kot i save grantem aplikesen blong hem.

 

 

 

 

Wan credita i save aplae blong manejem propeti blong man we i ded ia sapos i nogat man i aplae. Nao credita i mas faelem wan swon statemen we i shoem se hemi gat raet blong aplae mo hemi stret nomo blong Kot i grantem aplikesen blong hem. Credita ia i mas shoem se man we i ded i gat kaon long hem mo hemi gat pruf blong kaon ia.

 

Hu i gat raet blong risivim propeti blong man we i ded

Section 6 blong Queen’s Regulations i listim olgeta we oli gat raet blong risivim propeti blong man we i ded. Hemia list blong olgeta:

 

  1. Man o woman blong man we i ded. Blong pruvum long Kot se yu man o man blong dedman ia yu mas provaedem certificate blong mared blong yu sapos yu maret long jej o long munisipol. Sapos yu maret long kastom yu mas kat pruf blong hem olsem wan leta blong jif we i tokbaot kastom seremoni ia mo wanem i hapen long taem ia.

 

  1. Ol pikinini blong man we i ded. Ol pikinini ia oli mas givim Birth Certificate blong olgeta we i shoem se dedman ia hemi papa o mama blong olgeta. Sapos we wan lo ol pikinini ia oli adoptem hem long kastom o long loa be oli mas gat pruf blong adopsen ia.

 

  1. Papa mo mama blong man we i ded.

 

  1. Ol stret brata mo sista blong man we i ded wetem ol pikinini blong olgeta.

 

  1. Ol haf brata mo sista blong man we i ded wetem ol pikinini blong olgeta.

 

  1. Ol stret bubu blong man we i ded.

 

  1. Ol stret ankel mo anti blong man we i ded wetem ol pikinini blong olgeta.

 

  1. Ol haf ankel mo anti blong man we i ded wetem ol pikinini blong olgeta.

 

 

Hu nao i risivim wanem long ol propeti blong man we i ded.

 

Lukgud long list ia blong save wanem nao yu mo ol memba blong family blong yu i save risivim long propeti blong man we i ded.

 

  1. Sapos man we i ded i livim man o woman blong hem wetem ol pikinini blong tufala nao man o woman blong hem bae i risivim evri propeti blong hem we oli save muvum. Sapos haf blong propeti we i stap valu blong hemi i no kasem AUD$10,000 bae man o woman blong man we i ded i tekem evriwan. Be sapos value blong haf blong ol propeti ia hemi bitim AUD$10,000 nao bae man o woman blong man we i ded ia bae hemi risivim amaont ia nao.

 

  1. Sapos man we i ded i livim man o woman blong hem be hemi no gat pikinini nao man o woman ia bae i risivim tu 1/3 blong haf blong propeti we i stap mo 2/3 bae i go evriwan long papa mo mama blong man we i ded mo bae tufala i sherem hafhaf. Be sapos man we i ded i gat pikinini nao man o woman blong hem bae oli risivim wanem we i stap long 1 mo 1/3blong haf blong propeti . Narafala haf we hemi 2/3 bae i go long ol pikinini blong oli sherem.

 

  1. Sapos man we i ded i nogat man o woman bae ol pikinini blong hem nao oli risivim evri property blong hem mo bae oli sherem long olgeta.

 

 

  1. Sapos we i nogat pikinini o mama mo papa blong man we i ded bae man o woman blong hem nao i tekem evri propeti blong hem.

 

  1. Sapos man we i ted i nogat man o woman, pikinini o papa mo mama bae ol stret brata mo sista blong hem mo ol pikinini blong olgeta nao bae oli tekem evri propeti mo sherem.

 

  1. Sapos man we i ted ia i nogat man, woman, pikinini, papa mo mama, stret sista mo brata o ol pikinini blong olgeta bae ol haf brata mo sista wetem ol pikinini blong olgeta nao bae oli tekem evri propeti mo sherem.

 

 

  1. Sapos man we i ted ia i nogat man, woman, pikinini, papa mo mama, stret sista mo brata o ol pikinini blong olgeta o ol haf brata mo sista wetem ol pikinini blong olgeta nao bae ol bubu blong man we i ted ia nao oli tekem evri propeti mo sherem.

 

  1. Sapos man we i ded ia i nogat bubu be bae ol stret ankel mo anti blong hem mo ol pikinini blong olgeta nao bae oli tekem evri propeti mo sherem

 

  1. Sapos man we i ded i nogat stret ankel mo anti o pikinini be ol propeti blong hem bae i go long ol haf ankel mo anti wetem ol pikinini blong olgeta we bae oli sherem.

 

 

  1. Sapos ol man we oli gat raet blong risivim ol propeti blong tedman ia oli no mekem eni samting bae gavman i save tekemaot evri propeti blong man we i ded mo manejem mo lukaotem ol man we oli depen long dedman ia taem hemi laef i stap.

 

Bae i gat wan atikel afta we i tokbaot olsem wanem yu save aplae i go long Kot blong risivim propeti blong man we i ded.

 

DISCLEMA: Hemia wan ligel spes wea yu save faenem ol besic infomesen abaot loa mo olsem wanem Kot i wok. ol infomesen ia oli no ligel advaes be oli stap blong helpem eniwan I andestanem wanem blo mekem.

 

sapos yu kat eni kwestin o nidim eni clarifikesen abaot ol infomesen ia yu save raet i kam long (vanuatulaw@gmail.com) o visitim websaet blong mifala long (www.pawthelaw.info)

 

 

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *